Kondicijski trening

Prilagoditveno okno napredka pojasnjuje možen napredek posameznika pri določeni gibalni sposobnosti. Za primer vzemimo dve gibalni sposobnosti: moč in hitrost. Moč ima široko območje možnega napredka, hitrost pa zelo ozko. Poleg tega nekateri lahko napredujejo veliko, spet drugi manj ali malo. Končna meja ni znana ali vnaprej določena. Ob tem imajo začetniki širše okno napredka, ki pa z leti treninga postaja vse ožje.

Na začetku treninga se močno (lahko tudi hitro) izboljša sposobnost, ki jo treniramo. Hkrati pride do nespecifičnega odziva oziroma prenosa na druge komponente moči in sposobnosti. Npr. skupaj z močjo se bodo izboljšale še tehnika, koordinacija, mišična aktivacija itd. (Strojnik, 2005-2009). Vsota fizioloških prilagoditev je odvisna od učinkovitosti uporabljenih vaj in metod v programu treninga. Če je oseba netrenirana, bo skoraj vsak kondicijski program povzročil napredek (prilagoditveno okno napredka). Vendar se stopnja napredka sčasoma zmanjšuje s stopnjo treniranosti. Z vsakim dnem postaja načrtovanje učinkovitega treninga pomembnejše. Pri treniranih športnikih je nujno uporabiti posebna sredstva (Kraemer, 1994; Siff in Verkhoshansky, 1999; Zatsiorksy, 1995). Preberi več

Športno treniranje je sestavljeno iz načrtovanja, izvajanja, nadzora in ocene (analize) treninga. V praksi športnega treniranja je zagotovo izvedena le izvedba, vse drugo pa je pogosto opuščeno. Za uspešno voden transformacijski proces treninga je ključno izvajanje vseh štirih ravni v skladu z vsemi razpoložljivimi dognanji in omejitvami na področju stroke in znanosti. V vseh drugih primerih ne moremo govoriti o športnem treniranju.
Načrtovanje treninga je kompleksno opravilo, ki mora temeljiti na teh izhodiščih (Ušaj, 1997):

• upoštevanje tekmovalnega koledarja,
• vedenje o teoriji ciklizacije v dani športni panogi,
• vedenje o sredstvih in metodah treninga,
• vedenje o nadzoru v procesu treninga.

Temeljno izhodišče letnega načrta kondicijske priprave sta tekmovalni koledar in sistem tekmovanja. Ogrodje takega načrta določajo zastavljeni realni cilji, ki so oblikovani na podlagi vsesplošne analize začetnega stanja. Tako so cilji tisti, ki določajo vsebine in trenažne količine treninga v okviru posameznih obdobij in med njimi. Preberi več

Pisal bom o odnosu (KONDICIJSKI) TRENER – ŠPORTNIK na podlagi strokovnega vpogleda, izkušenj pri delu in zdrave pameti. Osredotočil se bom na individualne športe, ker je tam prisotna specifična dinamika odnosa, ki naj bi z leti postajal vse bolj demokratičen. Kaj takega si v kolektivnih športih kondicijski trener ne sme dovoliti. Zaradi kompleksnosti odnosa bodo predstavljeni le izbrani vidiki.

Odnos trener – športnik je v svoji naravi kompleksen in dinamičen odnos, ki zahteva poleg strokovnega znanja tudi dobro razvite vedenjske veščine. Na tem mestu mora biti jasno, da je strokovno znanje (o katerem sem pisal v prejšnjem članku Megla prihaja iz vseh strani) ‘le’ predpogoj za začetek procesa treninga. Težja naloga pa je dejanska izvedba načrtovanega trenažnega programa. Lahko imaš najboljši program na svetu in na papirju, toda če ga športnik ne izvede to ne pomeni nič (Sizifovo delo). Cilj pa je jasen. Pomagati športniku pri doseganju vrhunskega rezultata. V praksi to pomeni, najti način da bo trening uspešno izveden. In šele tako je mogoče dosegati zastavljene cilje.

V tem dinamičnem procesu odnosov, osebnostne rasti obeh udeležencev in vsega kar življenje prinese na pot, je ključno da športnik napreduje. Na drugi strani pa trener ne dobi zdravstvenih težav zaradi psihičnih obremenitev med procesom treninga in samim odnosom s športnikom. Preberi več

Če hočem pisati o kondicijskem treningu je potrebno najprej ovrednotiti glavnega igralca v tem procesu, kondicijskega trenerja.

Naziv »kondicijski trener« je poznan v Sloveniji že dobrih deset let. Prej smo ga poznali kot strokovnjaka za fizično pripravo. V praksi je to vlogo velikokrat združeval glavni trener ali pa kondicijske (oziroma fizične) priprave ni bilo.

Preberi več