Kategorija

Kondicijski trening

Osebni rekordi

Objavil | Kondicijski trening | Ni komentarjev

S testiranji preverimo ali smo napredovali ali ne. Testiranja so sestavni del vrhunskega športa. So lahko tudi sestavni del nadzora nad napredkom rekreativnega športnika, ki ima bolj resen in sistematičen pristop. S primernim testom športnik zelo hitro ugotovi ali je z izvedenim programom treninga v določenem časovnem obdobju dosegel zastavljene cilje ali ne. Običajno gre za ponavljanje enakih testov v različnih časovnih intervalih. Že po prvem testu dobimo svoj osebni rekord pri določenem testu, ki meri določeno specifično gibalno sposobnost. In rekordi so, da se zrušijo. Preberi več

Koraki

Objavil | Kondicijski trening | Ni komentarjev

Bili so časi, ko smo ležali in so nas nosili ali vozili drugi. Lepi časi, ki se nikoli ne vrnejo, priznajmo si. Bili so tudi časi, ko smo se plazili. Postali smo lačni hitrosti in smo začeli hoditi. Ko še to ni bilo dovolj hitro, smo začeli voziti različno velika kolesa. Prišli pa so tudi časi, ko so kolesa začela voziti nas. Da bi bili še hitrejši. Korake pa smo zavestno pustili v preteklosti. Preberi več

Crossfit

Objavil | Kondicijski trening | Ni komentarjev

World-Class Fitness in 100 Words

“…Practice and train major lifts: deadlift, clean, squat, presses, clean and jerk, and snatch. Similarly, master the basics of gymnastics: pull-ups, dips, rope climbs, push-ups, sit-ups, presses to handstand, pirouettes, flips, splits, and holds. Bike, run, swim, row, etc, hard and fast. Five or six days per week mix these elements in as many combinations and patterns as creativity will allow. Routine is the enemy. Keep workouts short and intense. Regularly learn and play new sports.”

Greg Glassman, CrossFit CEO and Founder Preberi več

Spremembe pri treningu

Objavil | Kondicijski trening | Ni komentarjev

V praksi hitro naletimo na problematiko spremenljivosti znotraj procesa športne vadbe. Spremenljivost vadbe lahko definiramo kot uporabo vadbenih in organizacijskih parametrov na različne načine, ki pa mora zadostiti smotrnim načelom kondicijske vadbe. Lahko pogojuje tako dobre kot slabe vplive na trenažni proces. Nanjo lahko gledamo z vidika trenerja in športnika. V prvem primeru trener sam sebe motivira za trenažni proces s snovanjem novih idej, vaj, pripomočkov, pristopov idr., ki jih smiselno uvaja v trening. Tudi trenerja lahko čez čas uspava vsakodnevna rutina treningov in težko ohranja prvotni pristop. V primeru športnika pa deluje kot preventiva pred zasičenostjo z enakimi vsebinami, količinami, vajami, skratka stereotipi treninga skozi daljše časovno obdobje. Preberi več

Mišična masa

Objavil | Kondicijski trening | Ni komentarjev

V angleški literaturi se za trening mišične mase in vse, kar je v zvezi s tem, uporablja termin hypertrophy. Aktualna terminologija na področju moči v Sloveniji tako v teoriji kot v praksi uporablja oba termina, in sicer mišična masa in hipertrofija za pojasnjevanje istega pojava. Hipertrofija je le dobesedni prevod angleškega hypertrophy in se pogosteje uporablja kot mišična masa.

Na začetku treninga moči vedno začnemo z metodami ponovljenih submaksimalnih kontrakcij, neodvisno od cilja. Začetni učinki so vezani na izboljšano delovanje živčnega sistema in povečanje vezivnega tkiva. V poznejši fazi treninga se moč poveča predvsem zaradi izboljšanja mišičnih dejavnikov. Po treh mesecih lahko pričakujemo tudi opazno hipertrofijo, pri treniranih se to lahko zgodi že prej (v treh do šestih tednih). Preberi več

Kondicijska priprava

Objavil | Kondicijski trening | Ni komentarjev

Kondicijska priprava je v športnih panogah pomemben dejavnik za doseganje vrhunskih rezultatov. V teoriji športnega treniranja je opredeljena z razvojem za posamezen šport pomembnih gibalnih sposobnosti. Njen vpliv na gibalne sposobnosti je precej večji od ravni treninga same športne panoge.Smisel kondicijske priprave se kaže v izboljšanem tekmovalnem rezultatu, je pomembna preventiva pred poškodbami in ne nazadnje pomaga pri aktivni regeneraciji. Njen razvoj se kaže v spremembi morfoloških značilnosti, funkcionalnih in gibalnih sposobnosti. Kondicijska priprava zajema številne gibalne sposobnosti: agilnost, moč, vzdržljivost, gibljivost, natančnost, ravnotežje idr. Preberi več

Nivo napredovanja

Objavil | Kondicijski trening | Ni komentarjev

Prilagoditveno okno napredka pojasnjuje možen napredek posameznika pri določeni gibalni sposobnosti. Za primer vzemimo dve gibalni sposobnosti: moč in hitrost. Moč ima široko območje možnega napredka, hitrost pa zelo ozko. Poleg tega nekateri lahko napredujejo veliko, spet drugi manj ali malo. Končna meja ni znana ali vnaprej določena. Ob tem imajo začetniki širše okno napredka, ki pa z leti treninga postaja vse ožje.

Na začetku treninga se močno (lahko tudi hitro) izboljša sposobnost, ki jo treniramo. Hkrati pride do nespecifičnega odziva oziroma prenosa na druge komponente moči in sposobnosti. Npr. skupaj z močjo se bodo izboljšale še tehnika, koordinacija, mišična aktivacija itd. (Strojnik, 2005-2009). Vsota fizioloških prilagoditev je odvisna od učinkovitosti uporabljenih vaj in metod v programu treninga. Če je oseba netrenirana, bo skoraj vsak kondicijski program povzročil napredek (prilagoditveno okno napredka). Vendar se stopnja napredka sčasoma zmanjšuje s stopnjo treniranosti. Z vsakim dnem postaja načrtovanje učinkovitega treninga pomembnejše. Pri treniranih športnikih je nujno uporabiti posebna sredstva (Kraemer, 1994; Siff in Verkhoshansky, 1999; Zatsiorksy, 1995). Preberi več

Športno treniranje

Objavil | Kondicijski trening | Ni komentarjev

Športno treniranje je sestavljeno iz načrtovanja, izvajanja, nadzora in ocene (analize) treninga. V praksi športnega treniranja je zagotovo izvedena le izvedba, vse drugo pa je pogosto opuščeno. Za uspešno voden transformacijski proces treninga je ključno izvajanje vseh štirih ravni v skladu z vsemi razpoložljivimi dognanji in omejitvami na področju stroke in znanosti. V vseh drugih primerih ne moremo govoriti o športnem treniranju.
Načrtovanje treninga je kompleksno opravilo, ki mora temeljiti na teh izhodiščih (Ušaj, 1997):

  • upoštevanje tekmovalnega koledarja,
  • vedenje o teoriji ciklizacije v dani športni panogi,
  • vedenje o sredstvih in metodah treninga,
  • vedenje o nadzoru v procesu treninga.

Temeljno izhodišče letnega načrta kondicijske priprave sta tekmovalni koledar in sistem tekmovanja. Ogrodje takega načrta določajo zastavljeni realni cilji, ki so oblikovani na podlagi vsesplošne analize začetnega stanja. Tako so cilji tisti, ki določajo vsebine in trenažne količine treninga v okviru posameznih obdobij in med njimi. Preberi več

Roka nad procesom treninga

Objavil | Kondicijski trening | Ni komentarjev

Pisal bom o odnosu (KONDICIJSKI) TRENER – ŠPORTNIK na podlagi strokovnega vpogleda, izkušenj pri delu in zdrave pameti. Osredotočil se bom na individualne športe, ker je tam prisotna specifična dinamika odnosa, ki naj bi z leti postajal vse bolj demokratičen. Kaj takega si v kolektivnih športih kondicijski trener ne sme dovoliti. Zaradi kompleksnosti odnosa bodo predstavljeni le izbrani vidiki.

Odnos trener – športnik je v svoji naravi kompleksen in dinamičen odnos, ki zahteva poleg strokovnega znanja tudi dobro razvite vedenjske veščine. Na tem mestu mora biti jasno, da je strokovno znanje (o katerem sem pisal v prejšnjem članku Megla prihaja iz vseh strani) ‘le’ predpogoj za začetek procesa treninga. Težja naloga pa je dejanska izvedba načrtovanega trenažnega programa. Lahko imaš najboljši program na svetu in na papirju, toda če ga športnik ne izvede to ne pomeni nič (Sizifovo delo). Cilj pa je jasen. Pomagati športniku pri doseganju vrhunskega rezultata. V praksi to pomeni, najti način da bo trening uspešno izveden. In šele tako je mogoče dosegati zastavljene cilje.

V tem dinamičnem procesu odnosov, osebnostne rasti obeh udeležencev in vsega kar življenje prinese na pot, je ključno da športnik napreduje. Na drugi strani pa trener ne dobi zdravstvenih težav zaradi psihičnih obremenitev med procesom treninga in samim odnosom s športnikom. Preberi več