Klemen Jakše

Hrana lahko neposredno povzroča bolezni srca, raka in avtoimune bolezni. Število obolelih narašča. Število ljudi s prekomerno telesno težo narašča. Število tistih s previsoko vrednostjo holesterola narašča. Število tistih s sladkorno boleznijo tipa 2 narašča. Število ljudi, ki imajo druge zdravstvene težave in se slabo počutijo narašča. Dejstvo je, da ljudje jedo slabo. Dejstvo je, da ljudje verjamejo da vedo, kaj je zdrava hrana. Dejstvo je, da je število tistih ki se zdravo prehranjujejo v praksi majhno.

 Ljudje so zavedeni kaj jesti, kaj je zdravo. Zavedeni s strani pokvarjenih korporacij, ki imajo v mislih, besedah in dejanjih le profit, čim več v čim krajšem času. Bolj kot ste bolni, več kot je rakavih obolenj – boljše je za njih. Medicina in Farmacija. Mlekarska in Mesna industrija. In seveda vsa »JunkFood« industrija. To so trenutno premočni lobiji, ki krojijo bolezni ljudi. In vse se začne z rojstvom. Z mlečno formulo za dojenčka. Nadaljuje v vrtcu in šolah, kjer nas vzgajajo za bolne potrošnike. Vsi ti dobrotniki načrtno (z milijonskimi zneski reklamnih manipulacij) vsiljujejo svoje produkte, pod krinko »družbeno dobrih del«, v različne javne in zasebne sisteme. So uradni sponzorji športnih tekmovanj, kjer reklamirajo burgerje in coca-colo vsem generacijam. In tu se ne ustavijo. Hkrati so neustavljivi donatorji, ki pošiljajo denar (promil od svojega zaslužka) v revne dežele in seveda to »dobrodelnost« oznanjajo na Mcdonald’s-ovih in drugih zvonovih. Po novem donirajo v te dežele kar svoje »zdrave« produkte. In verjemite, ne bodo dovolili izgube monopola. Ko je izbruhnila »maščobna« revolucija z očitnimi izsledki raziskav in se je začelo preganjanje izdelkov, ki vsebujejo preveč maščob, njihov jez ni več zdržal. Denar je začel uhajati. Zato so se morale vse predelovalne industrije spretno prilagoditi spremenjenim zahtevam trga. In so se. Slim fit salamice, pasterizirano mleko s poljubnim deležem maščob (0.5, 1.6, 3.5), puranji fileji z omega 3 maščobnimi kislinami, margarine brez holesterola so le nekateri primeri »zdrave« hrane. Preberi več

Leta 2001 so stroški za razvoj novega zdravila in prihod na trg ZDA znašali 802 milijona ameriških dolarjev. Skupaj z nekaj tonami papirne dokumentacije. Za prehranska dopolnila na drugi strani, je potrebno nekaj tisoč dolarjev. Zakaj različnost?

Zdravila morajo biti dokazano varna in učinkovita ter proizvedena pod strogimi pogoji. Na etiketi zdravil mora biti navedeno katere sestavine zdravilo vsebuje in vrednost sestavin ne sme biti več kot 10% nad navedenimi. Prav tako mora biti naveden način uporabe, potencialni stranski učinki in riziki ob njihovem jemanju vključno s poznanimi interakcijami s hrano ter drugimi zdravili. Farmacevtske tovarne morajo zadostiti vsem zahtevam ameriške organizacije FDA (U.S. Food and Drug Administration) preden pridejo na trg.

Prehranska dopolnila na drugi strani ne potrebujejo dokazov o navedeni učinkovitosti in varnosti. Čeprav bi morali na etikete navesti natančno kaj je notri, nobena državna agencija rutinsko ne preverja ustreznosti produktov. Kljub temu da produkti navajajo splošne, državno odobrene izjave o vplivu na izboljšanje ali ohranjanje normalnega funkcioniranja, tako proizvajalci kot distributerji niso zavezani da podprejo izjave z raziskavami ali da zagotovijo informacije o uporabi, stranskih učinkih in nevarnostih. Z izjemo nekaterih odobrenih pravic o zdravstvenih izjavah, produkti ne bi smeli vsebovati izjav o zdravljenju, diagnostiki ali preprečevanju bolezni. Ampak nekatera podjetja delajo prav to. Z razliko od zdravil, za prehranska dopolnila ni nujno, da so proizvedena pod specifičnimi standardiziranimi pogoji. Preberi več

Skupina člankov na temo prehrane in (dovoljenih) prehranskih dopolnil naj bi dala smernice za športnike, kaj jesti, kdaj, koliko in zakaj.

V izhodišču velja, da je potrebno vsakodnevno vnesti v naše telo vse potrebne hranilne snovi v kvalitetni sestavi, se pravi vodo, ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine, minerale in idr.; če želimo biti v ravnovesju. To je sicer v nasprotju z naravnimi zakoni, ki nikakor niso tako popolni (in nikoli niso bili) in ne omogočajo dostopa vseh potrebnih snovi v vsakem trenutku. Za primer vzemimo živali, ki si naredijo zaloge za zimo, ki jo prespijo in dalje, ko po uspešnem lovu ne nasitijo le trenutne lakote. Ne vedo namreč, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Podobno se je dogajalo s človekom. Pa se je kljub »krutosti« narave, človek prebil vse do danes. Hrano vnašamo v svoje telo, kjer sproži nadaljnje verižne reakcije in lahko odločilno vpliva na naše (ne) zdravstveno stanje. Zato ni vseeno kaj vnašamo in pri tem je ključnega pomena imeti lasten nadzor nad vsem, kar gre v naše telo. Na vsemogočnem trgu prehrane, je danes mogoče najti nešteto možnih živil, različnih načinov pridelave in obdelave hrane, različnih proizvajalcev, cen, časa potrebnega za pripravo, obljubljenih učinkov, idr. Nadalje, nekaj kar je bilo včasih osnovna pravica in samoumevno, je danes postalo nadstandardno,vključno z »bio, eko« in podobno imenovano hrano. Slednjo je potrebno plačati po bistveno višji ceni ob sočasnem dvomu o njeni pristnosti. Medtem pa se trg le odziva na nenaravne potrebe današnjega človeka, ki želi imeti vse tukaj in zdaj. Tudi tisto, česar ne potrebuje. Brez občutka lakote. Vse izdelke, vse leto, neodvisno od letnega časa. In to s tako hitrostjo, da je jasno, da tudi ni časa, da bi krave in piščanci v Triglavskem narodnem parku zrasli na pašnikih brez dodatkov h krmi, hormonov, umetnega sonca, idr. In vse to lahko pristane (pristaja) v nas. Vsi gledajo da bodo v svoj avto natočili dobro gorivo. Kakšna skrb pa je, ko se toči v vaše telo? Preberi več