Od 14.10. do 12.12. je potekalo zbiranje podpisov za podporo pobudi sprejema treh zakonov – o samozdravljenju, konoplji in osnovnem bivanju. Tako je imel vsak izmed nas možnost, da je s svojim podpisom izrazil podporo. Vsak posameznik je moral iti na Upravno enoto svoje občine in izpolniti obrazec ter ga nato poslati ali osebno dostaviti.
Za naše dobro je nujno, da se zakoni, ki zadevajo omenjena področja, sprejmejo oziroma spremenijo (dopolnijo). V primeru sprejetja zakonov, bi se vrnila odgovornost za zdravje v naše roke. S tem pa bi se odvzela pravica za lenobno sledenje sistemu, ki v večini primerov zlorablja svoj položaj.
Verjamem, da vas veliko sploh ni vedelo, da se je podpora zbirala. Verjamem, da gredo tudi druge stvari velikokrat mimo nas. Potrebno je zlomiti ‘lenitis’ in izgovore v stilu: »Nimam časa ali to se me ne tiče.« Pravilno bi bilo reči, da to ni vredno tvojega časa. Ali pa, da se boš že kasneje ukvarjal ali boš cepil svojega otroka, ko ga boš imel. Ko bo aktualno…Ne pozabi, danes se gradi jutri. In tudi, če se te ne tiče neposredno in tvojega življenja (mimogrede-omenjeni zakoni se vsi tičejo), se tiče življenja tvojega brata ali sestre na drugi strani ceste.
Dejstvo je, da je težko premagati sistem iz razdalje. Potrebna ja aktivacija. Posledice lenobe nas slej ko prej nekje počakajo. Take in podobne odločitve sprejemamo vsakodnevno. Ko pozdravimo sočloveka ali ne. Ko gremo z avtomobilom namesto peš. Ko gremo v ‘supermarketing’ trgovino po strupeno hrano. Ko kupujemo živila iz tujine, namesto da bi povečali delež samooskrbe v Sloveniji. Ko gremo tečt, namesto bulit, kaj sta moja ‘brat ali sestra’ novega objavila na svojem virtualnem zidu. Ko dovolimo, da vbrizgajo cepivo v 3-mesečnega dojenčka. Vsak dan se odločamo za nekaj. Tudi, ko se odločimo za ne-odločanje. Nemogoče se je skriti. Vsaka odločitev ima posledice.
Velja, da si to, kar ješ. Velja tudi, da si to, kako porabiš svoj čas. Velja, da si to, za kar se boriš. In velja, da si to, za kar se ne boriš.