Izhodišče. Predstavljajte si v vseh barvah naslednji prizor. Vozite se po avtocesti na relaciji Kranj-Ljubljana. Pogumno izberete izvoz Brod. Takoj vas pričaka rumena tabla s črno obrobo in z napisom Ljubljana. Le kaj to pomeni zdaj? Omejitev 50 km/h. Vozite v naselju namreč. Tako so me učili leta 2003. Takoj po križišču zavijete levo in sledi 1,5 kilometrska ravna cesta do prvega semaforja. Vi vztrajate pri vožnji 50 km/h. Še tempomat si nastavite, da vas ne bi poneslo, ker je pred vami ravna cesta. Čez 500 metrov pa sledi nenavaden prizor. Za vami se je nabrala nervozna kolona vozil, ki bi vam najraje takoj vzela vozniški izpit. Ko je vsa čreda proti vam, malo podvomite vase, še enkrat premislite ali imate prav vi ali oni. Na podlagi vsega teoretičnega znanja iz leta 2003 in 500.000 prevoženih kilometrov se ponovno potrepljate po ramenih in vztrajate. Ni razloga za preplah. Naslednji moment vas nekdo prehiti, nekaj maha in govori proti vam. Verjetno pelje nosečo ženo na porod, ki bi se zgodil kar v avtu, če vas ne bi prehitel. Vi seveda naivno razumete njegovo ravnanje in peljete dalje. Morda mu zaželite še pogumno vožnjo do porodnišnice slovenski ‘James Bond’. Naslednji moment se vam za ‘ritjo’ spravi še en avto, v katerem voznik tudi nekaj telovadi in ima jezno mimiko obraza. Tvega. Prehiti v ‘škarje’ in komaj uspe priti na svoj pas, preden bi trčil v nasproti vozeče vozilo. Če mu ne bi uspelo, bi bilo n-število življenj ogroženih z n-številom povezanih sorodnikov, ki bi imeli n-število psihično drugačnih (travmatičnih) nadaljevanj življenj. Ampak čredna kolona si je enotna, kdo je provociral s svojim vedenjem. Prvi v koloni, ki je upošteval prometne predpise.
Podoben film se zgodi na avtocesti, ko s 130 km/h na prehitevalnem pasu prehitevate tovornjak ali drugo vozilo. Nato ga zagledate. Meteor. Ali črni panter s 150+ konjskimi močmi. 500 metrov daleč in se z utripajočimi lučmi hitro približuje. Kar naenkrat mirna nedelja postane nemirna. Avto poplesuje levo in desno in se vam nevarno približa. Obnaša se, kot da vozite 95 km/h. Poskusi z aktivnim pritiskom do 10 metrov (ne) varnostne razdalje in ko se mu ne umaknete, se odloči za nevaren manever in prehiti po voznem pasu.
Tretje nadaljevanje super akcijskega filma lahko imenujem ‘spontani vozniki.’ Pri njih se z balona vidi, da vozijo po trenutnem navdihu. Praviloma ne upoštevajo pravil. Opazite jih lahko, ko vozijo v naselju včasih 40, spet drugič 65 km/h. Izven naselja vozijo nekaj kilometrov 75 km/h, kasneje 90 km/h. Spet tretjič dobijo zalet in prehitijo s 110 km/h, čeprav voznik vozi pred njimi s 85 km/h. Na avtocesti vozijo nekaj kilometrov 110 km/h, nato te čez 10 km prehitijo s 145 km/h. Naslednji moment steče v njihovem avtu globok življenjski pogovor in nadaljujejo vožnjo s 110 km/h. Zelo nevarni vozniki. Nezanesljivi. Nepredvidljivi.
Če je skupini voznikov v prvih treh delih sage o nezavednih voznikih vseeno (ali pa vozijo brez zavedanja) ali jih roka pravice ujame in kaznuje, obstaja še četrta skupina, ki deluje po principu kršim tam, kjer verjamem, da me ne morejo ujeti. Opazite jih na avtocesti, ko vozijo 135-140 km/h in se zanašajo na odstotek dovoljene prekoračitve hitrosti zaradi radarske napake. Spet drugič, ko takoj po cestninski postaji, kjer je večja verjetnost meritve hitrosti, podivjajo preko vseh omejitev. Ali pa, ko takoj po radarski ‘škatli’ na avtocesti podivjajo na 150+ km/h. Glavni fokus takih voznikov je, da prevarajo nadzorni sistem. Ne sprašujejo se o ustreznosti pravil. Zelo nevarni vozniki. Veliko jih je in veliko se vozijo.
Pravila. Na svetu obstajajo pravila. Ljudje so jih postavili z namenom, da bi sistemi in ljudje v katerih so medsebojno povezani, delovali brez negativnih psiho-fizičnih posledic. Z istim ciljem so postavili prometna pravila. Gre za način obnašanja v prometu s prevoznimi sredstvi. Po opravljenem vozniškem izpitu se zavežete, da boste ta pravila tudi spoštovali in skladno z njimi tudi vedno ravnali. V praksi pa se dogajajo nesreče, ki so posledica neupoštevanja prometnih predpisov. Menim, da obstaja do 5% voznikov, ki v 95% primerih vozijo po predpisih. 95% voznikov pa s predrtimi rokavčki ali Fredovimi obroči plava malo levo, malo desno in upajo na najboljše.
Razlogi. Glavni razlog je nezaupanje v prometna pravila. Ljudstvo enostavno ne verjame, da so predpisi ustrezni. Ne strinja se, da so omejitve hitrosti prave. ‘Zdrava kmečka pamet’ jim pravi naslednje. Zakaj vožnja znotraj naselja 50 km/h, čeprav je cesta ravna in bi lahko bila omejitev 70 km/h? Zakaj na avtocesti 130 km/h, če imamo pri 160 km/h vse pod kontrolo? Kdor ne zaupa, ta ne spoštuje in ta vozi po svojih notranjih predpisih.
Obstaja drugi razlog, ki pa je kršenje pravil zaradi užitka. Lahko je to že sam užitek, da si nekaj prekršil, kar ta v fazi ‘pobega’ navda s potrebno dozo adrenalina. Lahko pa se tisti moment, ko prehitiš nekoga, vsaj takrat počutiš res pravi moški ali ženska. Vsaj takrat si sam sebi dokazal, kako pogumen si v svojem življenju. Vsaj za volanom, če ne v domači hiši ali na delovnem mestu.
Vedno priročen izgovor je čas. Ker se lovijo sekunde, se počnejo nevarna vedenja za volanom. Vedno točen odgovor na ta izgovor je, da si si vzel premalo časa za pot. Razdalja od točke C do D je določena. Prometna dinamika v določenem časovnem intervalu pa pridobljena na podlagi predhodnih izkušenj. Potrebno si je le še vzeti nekaj časovne rezerve. Kljub temu pa se bodo vedno zgodile nekajkrat v življenju izredne situacije, ki bodo povzročile, da boš pač zamudil na delovno mesto ali kam drugam. Bodi vesel. Si vsaj živ! In nikogar nisi ubil! Na tem mestu velja omeniti, da je železniški promet dokaj konstanten v svojih prihodih na cilj, ker nikogar na poti ‘ne čaka.’ Do vlaka se lahko pripelješ s kolesom ali greš peš, kar je zopet dokaj konstanten čas. In vmes porabiš n-kalorij, kar je zdravju koristno.
Seveda obstajajo še ostali razlogi, pri katerih so motene vaše psiho-fizične sposobnosti med vožnjo. Kot je vožnja pod vplivom drog ali alkohola. Psihološki vzroki za vožnjo za ta življenjsko nevarna ravnanja so podobna. Nezaupanje in neodgovornost.
Na srečo se da to zasvojenost (nezavedno vožnjo) pozdraviti. Pot do ozdravitve je podobna, kot pri zdravljenju drugih zasvojenosti. Na meniju sta dve možnosti. Prva je odvzem vozniškega izpita. Druga pa je zdravljenje zasvojenosti v izolirani ‘puščavi’ ter nato skozi učenje, pridobivanje novih, pravilnih vzorcev varne vožnje.
Učenje. Opravljen vozniški izpit izpred n-števila let ni garancija za varno vožnjo do pozne starosti. Kot na vseh področjih, je tudi tu potrebno stalno izpopolnjevanje. Ker ni zakonsko predpisano (pa bi moralo biti), morate usodo vzeti v svoje roke. Možnosti:
- Inštruktor, ki vas v nekaj urah seznani z novostmi v prometu in preveri ustreznost obstoječega znanja.
- Tečaji za izpolnjevanje znanja vožnje, kot je npr. v okviru AMZS-ja na Vranskem, kjer lahko trenirate reševanje kritičnih situacij, ki sem vam lahko zgodijo na cesti. Vožnja po mokrem ali poledenelem cestišču, zaviranja itd.
- Trening zavedne vožnje s primerom mojih vaj.
Vaje (metodika) za preverjanje stopnje zavedne vožnje in trening zavedne vožnje:
- Držanje volana z obema rokama (kar že v izhodišču izloči telefon, kajenje in prehranjevanje pri vožnji).
- V vsakem momentu sposobnost določitve trenutnih prometnih znakov in dovoljene hitrosti.
- V vsakem momentu sposobnost določitve znamke/modela vozila pred seboj in/ali nasproti vozečega vozila.
- V vsakem momentu sposobnost določitve registrske tablice vozila pred vami in/ali nasproti vozečega vozila.
- Konstantno uspešno sočasno izvajanje vaj od 1 do 4 (samostojno ali s preverjanjem v paru).
V praksi izpadeš drugačen, čeprav upoštevaš in slediš normalnim predpisanim pravilom. Kar pomeni, da večina greši. Vsi pa smo povezani in soodvisni. Velja vzajemni kodeks zaupanja (npr. da se ne boš zaletel vame ali jaz vate), ki pa sloni na povešenih vejah. Ljudstvo vozi nevarno. In kdor krši pravila v prometu, jih krši tudi, ko hodi peš, kolesari, na delovnem mestu itd. Ne verjamem v selektivni izbor področji kršenja pravil.
Ali res verjamete, da so prometna pravila zastavljena s ciljem, da bi vas kaznovali s plačevanjem kazni? Ali pa je bolj logično, da je skupina strokovnjakov preučila vse dejavnike, ki bi lahko povzročili materialno ali življenjsko škodo v prometu in na podlagi tega določila pravila igre? Za vaše dobro. Ali mislite, da niso upoštevali človeškega faktorja? Ali res verjamete, da bi vsi, ki trenutno vozijo v naselju 55-60 km/h, če bi bilo omejitev hitrosti prestavljena v naselju na 60 km/h, še vedno vozili 55-60 km/h? Nikoli. Vozniki bi pri sebi prestavili mejo na 65-70+ km/h.
‘Ekstremne’ omejitve, kot jih kršitelji obstoječih pravil imenujejo, so nujne za 1% situacij, ko gre za življenje ali smrt. To je višji zakon od vašega hitrejšega prihoda na cilj za 2 minuti in 24 sekund.
Tudi, če se z njimi ne strinjate, to da jih kršite, ni prava pot. Boljša pot je najti način za dialog s strokovnjaki o možnih spremembah pravil.
Postanite zavedni vozniki, ki s svojim vedenjem rešujete svoje in druga življenja. Samo ena napaka v vsej n-letni brezhibni kartoteki, je dovolj za ‘psiho-fizično bolnico’ do konca življenja. Svojo bolnico in bolnico vseh ljudi s sorodniki in prijatelji, ki jih lahko prizadenete s svojo neumno odločitvijo.
Ciciban v drugi vrsti avtomobila opazuje in se uči. Nezavedne vožnje.
Delajte eno stvar naenkrat in to dobro. Delajte zavedno. Popolna koncentracija in zbranost.