Bili so časi, ko smo bili hitri. Bili so časi, ko smo bili močni. Bili so časi, ko smo bili vzdržljivi. Bili so časi brez bolečin. Ob vsem tem pa smo bili še cele noči pokonci. Tako pravijo. Bili so to drugi časi. Otroški časi. Dijaški časi. Pri nekaterih tudi še študentski časi.
Kar pa velikokrat pozabijo je, da smo živeli v povsem drugačnih okoliščinah. Mama hotel ali študentska sobica, ves čas tega sveta zase, mogoče malo študija vmes, ko je bilo potrebno ‘stisnit’ pred izpitnim obdobjem. Drugače pa veliko spanja, tudi v primeru ponočevanj smo lahko ‘poležkali’ naslednji dan do kosila. Naredil si en močan trening na dan ali celo dva, če si bil res zagret. Odšel si nato na študentsko kosilo, včasih še na romantično študentsko večerjo, ko si se šel zmenkarije ali težke intelektualne debate, kako boš spremenil svet. Naslednji dan si ujel uro ali dve predavanj takoj po tem, ko si izčrpal v fitnesu prsne mišice in biceps. Tako si tudi ‘lažje’ zdržal nekatera predavanja, ker si bil zelo telesno utrujen. Skratka, skoraj ‘profi scena,’ trening plus prehrana, plus spanje, plus trening, plus prehrana, plus velikoooo nočnega spanja.
Odgovor mnogih, da je staranje razlog slabših sposobnosti je na šibkih temeljih. Posamezniki namreč občutijo spremembe svojih sposobnosti, ko drastično zmanjšajo nivo kvalitete ritualov treninga, prehrane in spanja. In to se lahko zgodi že pri 25. ali 30. ali 35. letu starosti. Vrhunski športniki, kot lahko vidimo, nimajo s tem težav. Ker ohranjajo trenažne in regeneracijske rituale.
Danes se marsikomu kolca za tistimi časi, ko je vladala ego scena. Jaz, jaz in samo jaz. No, še lepi jaz. Z leti je vse te dijake in študente dočakala odrasla ‘odgovorna’ doba, v kateri ima vsaj večina redno službo, enega ali dva otroka za katera je potrebno poskrbeti in noči, ki niso več tako tihe in samotne. Konec romantike. Dela se več, trenira se manj. Je se več in slabše. Spi se manj in slabše.
Ko se mi včasih kolca za tistimi časi, ko sem pretekel 2400 metrov pod 8:15, dvignil bench press 110 kilogramov in preplaval 2400 metrov naenkrat, se je težko upreti skušnjavi, da bi tudi sedaj zasledoval podobne številke. In hudič je vedno na rami, včasih sta kar dva, na vsaki po eden, da bo za ‘zihr.’
Kam naprej? Izhodi so vsaj trije. Prvi, če želite posnemati rezultate, ki ste jih dosegali v najboljših časih, morate posnemati tudi okoliščine. To pa pomeni, da se posledično ‘šlepate’ na delovnem mestu in v domači hiši. Skratka, tam vas pravzaprav ni. Drugi, lahko greste z glavo skozi zid. Ob pomanjkanju spanja, psihofizični preobremenjenosti na delovnem mestu in doma, potiskate svoje telo preko realnih zmožnosti. To praviloma rezultira v poškodbah. Samo vprašanje časa. In tretji, da trenirate pametno. To pomeni, da prilagodite svoj proces treninga svojim trenutnim sposobnostim in okoliščinam. In to le redki zmorejo. Tako pač je z zasvojenostmi.
Jaz to imenujem pravilo 80%. Telo obremenim z 80% maksimalne intenzivnosti. V primeru, da bi telo obremenil 100%, bi se počutil močno utrujenega. Bila bi tudi večja možnost, da bi se poškodoval. Zelo težko oziroma z nižjo kvaliteto bi opravljal svoje delovne in družinske obveznosti. In popoldne bi šel spat. Z lahkoto. 20% rezerve v intenzivnosti treninga tudi pomeni, da trening naredim brez težav, brez možnosti nastanka bolečin in poškodb, ker gre za redne rutine. Po tem treningu se tudi dobro počutim. Imam energijo za ostale izzive tega sveta. 80% se je pri meni izkazalo za ravno prav. Hkrati ta intenzivnost zadošča, da ohranjam moč, vzdržljivost, funkcionalno gibljivost na nivoju, ki podpira moje zdravje in življenjsko storilnost.
Primer mojega treninga moči – tedenski ritual (1-krat tedensko):
- TWO EXERCISES IN PAIR, 4 ROUNDS, 1MINUTE CYCLE (1 EXERCISE EACH MINUTE) REPETITIONS/EXERCISE/WEIGHT –
- 5 DEATH LIFT 100KG
- 5 BENCH PRESS 80KG
- 5 SHOULDER PRESS 50KG
- 6 PULL UPS BODY WEIGHT
- 5 BACK SQUAT 80KG
- 8 TOES TO BAR
Na vas pa je ali boste zasledovali preteklost ali živeli sedanjost.