Če pogledam za nazaj… Mi je česa primanjkovalo? Ne. Družina, služba, podiplomski študij, občasna rekreacija, prijatelji. Polno zaposlena. Pa vendar sem potrebovala še nekaj. Nekaj samo zase, za dušo in telo. In zgodil se je Klemen. Po pravici povedano nisem vedela v kaj se podajam, pojma nisem imela. Po začetnem “tipanju”, spoznavanju eden drugega, ko se mi je začelo svitati v kaj sem se podala, mi ni spremenil življenja, ne, obrnil mi ga je na glavo… Ampak v bistvu ne, ni mi ga obrnil na glavo, ker zna prisluhniti, te oceniti in potem dela, gradi na tem kar že si. Vsaj v mojem primeru je bilo tako. Hrano ki jo jem sedaj mi je bila všeč že prej, a sem jo jedla na drugačen, nepravi način, v napačnih kombinacijah. Tudi s športom sem se ukvarjala že prej, manj seveda, ampak niti nisem vedela, kaj je dobro zame (mimogrede, že 1 leto sem imela težave s koleni, ki so po par treningih izginile), kaj naj počnem, da bom dosegla željene cilje. No, Klemen je to vedel!
Že po dveh mesecih se sprasujem, kako sem lahko živela brez vsakodnevnega gibanja, kako sem lahko jedla, oz. metala vase vso tisto hrano… Če bi mi prej nekdo rekel, da lahko veliko jem, jem hrano, ki jo imam rada in ob tem hujšam, nebi verjela. Ja, ok, ob tem je potrebno gibanje. Ampak saj je prav to užitek, že zasvojenost. Na začetku, oz. ko so treningi postajali vedno daljši, sem si mislila, da mi ne bo uspelo delati po programu, že časovno ne. Ampak sem minimum vedno presegla, brez problema. Res, zasvojena sem. Vedno bolj mi je tudi jasno, da so mi postale pomembne druge stvari kot prej, prioriteto dajem mojemu dobremu počutju in zato sem uspešna tudi na drugih področjih.
Zastavljene kratkoročne cilje sem presegla, dosegla že cilj, ki sem si ga zastavila do konca leta. Ampak ne sama! Klemen, če nebi delala po tvojih navodilih in te ubogala, tako pri gibanju, kot prehrani, mi to zagotovo nebi uspelo. Dobro delo delaš. Človeku daješ nekaj nejlepšega kar potrebuje. Dobro počutje, zadovoljstvo, dobro voljo, zdravje, boljši izgled in nenazadnje zaradi tega tudi samozavest.
Skozi najine, pa tudi samo moje treninge hoje, ko sem razmisljala o marsičem, od preprostih, vsakdanjih stvari do bistva mojega obstoja, kaj bi sploh rada v življenju, sem postala drugačna. Za nekatere ljudi v mojem življenju ne ravno boljša, a zame srečnejša.
Živim!
Klemen, hvala!