Skupina člankov na temo prehrane in (dovoljenih) prehranskih dopolnil naj bi dala smernice za športnike, kaj jesti, kdaj, koliko in zakaj.
V izhodišču velja, da je potrebno vsakodnevno vnesti v naše telo vse potrebne hranilne snovi v kvalitetni sestavi, se pravi vodo, ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine, minerale in idr.; če želimo biti v ravnovesju. To je sicer v nasprotju z naravnimi zakoni, ki nikakor niso tako popolni (in nikoli niso bili) in ne omogočajo dostopa vseh potrebnih snovi v vsakem trenutku. Za primer vzemimo živali, ki si naredijo zaloge za zimo, ki jo prespijo in dalje, ko po uspešnem lovu ne nasitijo le trenutne lakote. Ne vedo namreč, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Podobno se je dogajalo s človekom. Pa se je kljub »krutosti« narave, človek prebil vse do danes. Hrano vnašamo v svoje telo, kjer sproži nadaljnje verižne reakcije in lahko odločilno vpliva na naše (ne) zdravstveno stanje. Zato ni vseeno kaj vnašamo in pri tem je ključnega pomena imeti lasten nadzor nad vsem, kar gre v naše telo. Na vsemogočnem trgu prehrane, je danes mogoče najti nešteto možnih živil, različnih načinov pridelave in obdelave hrane, različnih proizvajalcev, cen, časa potrebnega za pripravo, obljubljenih učinkov, idr. Nadalje, nekaj kar je bilo včasih osnovna pravica in samoumevno, je danes postalo nadstandardno,vključno z »bio, eko« in podobno imenovano hrano. Slednjo je potrebno plačati po bistveno višji ceni ob sočasnem dvomu o njeni pristnosti. Medtem pa se trg le odziva na nenaravne potrebe današnjega človeka, ki želi imeti vse tukaj in zdaj. Tudi tisto, česar ne potrebuje. Brez občutka lakote. Vse izdelke, vse leto, neodvisno od letnega časa. In to s tako hitrostjo, da je jasno, da tudi ni časa, da bi krave in piščanci v Triglavskem narodnem parku zrasli na pašnikih brez dodatkov h krmi, hormonov, umetnega sonca, idr. In vse to lahko pristane (pristaja) v nas. Vsi gledajo da bodo v svoj avto natočili dobro gorivo. Kakšna skrb pa je, ko se toči v vaše telo?
Obstajajo različni ekstremni pristopi pri prehranjevanju, različne diete in strogi režimi kaj jesti. Vsi ti pristopi ljudi različno psihično in fizično obremenjujejo. Še dodatno pod težo medijev, ki kažejo model, kako bi ljudje morali živeti, jesti in izgledati. Kaj je lepo, kaj je zdravo in podobni nauki. Tako je danes moderno precenjevanje določenega načina prehranjevanja. In ne pozabimo, ljudje lahko temu posvetijo cela svoja življenja. In ob tem je zagotovo čudno, da smo vsi preživeli mladost in mnogi dolgo starost brez ekstremnih diet, načinov prehranjevanja in tablet. Že Leon Štukelj je zagovarjal zmernost pri vsaki stvari, tudi pri prehrani. Potrebno je začeti pri hrbtenici problema in ne krpati posledic.
Nadalje obstajajo različne teorije o prehranjevanju; prehrana po krvnih skupinah, posnemanje načina prehranjevanja drugih kultur na drugih koncih sveta, ki živijo dlje oz. z manj bolezni, idr. Danes je znano ogromno o bolj zdravem načinu prehranjevanja, kot npr. uživanje nepredelene hrane, hrana z uporabo manj soli in sladkorja, manj aditivov, manj slabih maščob. Glavnino jedilnika mora predstavljati hrana rastlinskega izvora s polnovrednimi živili (žita, sadje, zelenjava) in na drugi strani izogibanje živil živalskega izvora (meso, mleko in mlečni izdelki, jajca). Pitje zadostne količine vode, pestrost pri prehrani. Ob vsem tem je potrebno le še najti dober vir.
Zagotovo so potrebe vrhunskega športnika po hranilnih snoveh večje od rekreativnega športnika in še večje od običajnega človeka. Koliko in kaj, je odvisno od vsakega športa in športnika posebej. Velja, da je vrhunski športnik zaradi večje porabe energije in zalog hranil, večjega števila treningov, ekstremnih naporov, omejenosti s časom, zaradi številnih potovanj, primoran poseči po prehranskih dopolnilih. V nasprotnem primeru bi sebe znova in znova spravljal v slabši izhodiščni položaj.
Mimogrede, prehranska dopolnila so danes že povsod, tudi v trgovinah, kjer je npr. mleku dodan kalcij, jogurtom L-carnitin, margarinam omega 3 maščobne kisline ipd. Torej je takoj jasno, da prehranska dopolnila že uživamo vsi. Ali pa ko vas zanese v lekarne po kalcij za zdrave kosti in C-vitamin, da ne boste zboleli čez zimo.
Kar imam v mislih so dovoljena prehranska dopolnila (proteini, elektroliti, vitamini in minerali idr.). Tista, ki so dokazano učinkovita, lahko omogočajo večji napredek, hitrejšo regeneracijo, boljšo odpornost in končno, nekaj odstoten doprinos k vrhunskemu rezultatu. Ključna vprašanja so vezana na izbiro prehranskih dopolnil, zanesljive znamke oz. podjetja, potrebne (še zdrave) količine jemanja ter časovne umestitve v proces treninga.
V nedovoljena prehranska dopolnila (različni anabolni steroidi, krvni doping idr.) se ne bom spuščal, ker predstavljajo rakasto tvorbo športa, goljufijo brez primere in nepovratno uničevanje zdravja. In ta niso rezervirana le za vrhunski šport, ampak so neverjetno močno prisotna v rekreativnem športu v vseh starostnih kategorijah, tudi med mladostniki ki obiskujejo fitnes centre, vse za plehke in nespametne cilje.
Zelo pogost pojav v praksi je, da se s prehranskimi dopolnili le zapolnjuje luknje zaradi slabe, pomanjkljive in neorganizirane vsakodnevne prehrane. Znova poudarjam, najprej je potrebno popraviti osnovni problem. Nadalje, ugotoviti kaj vaše telo resnično potrebuje, ne glava, in mu to tudi dati. Da ne bi “scali” denar in uničevali jetra.
Posebno situacijo predstavljajo ljudje, ki danes širijo novo vest kaj jesti, ki ponujajo različne produkte na področju vsakodnevne prehrane in prehranskih dopolnil. Marketinška poplava nas iz vseh koncev z izbranimi prijemi manipulira za čim večji zaslužek. Sigurno ne za naše dobro. Postavlja se vprašanje h komu se danes lahko obrnemo po nasvet, kdo je »zdrava« referenca kaj jesti, kje kupiti hrano in prehranska dopolnila. Žal trenutno v Sloveniji nimamo usposobljenega strokovnjaka za to področje ali celo inštitucije, ki bi izobraževala tovrstni kader, ki pa je danes nujno potreben (pa mu recimo nutricist). Žal farmacevti s svojimi lekarnami in farmacevtskimi podjetji niso pravi naslov. Tako imamo danes naraščajoče gibanje zasebnih in drugih svetovalcev, ki svetujejo kako in kaj jesti. Imamo ogromno trgovin s prehranskimi dopolnili. Vsi z napisom na čelu, da nam želijo le pomagati na naši poti, da je denar pristranska posledica njihove pomoči. Večina brez formalne izobrazbe, z učenjem od ust do ust, preko izkušenj lastnih in drugih, brez moralnih vrednot. Kdo izmed teh naredi strokovno analizo kaj potrebujete? Kdo izmed njih, vam najprej naredi krvno analizo in druge poznane ključne preiskave? To kar počnejo, to ni znanost, to je nevarno in kriminalno početje, ki zahteva pregon. In nevednost ni dopusten izgovor. Stvar je ušla izpod nadzora.
Nekaj je jasno, za prehrano in prehranska dopolnila vsakega (vrhunskega) športnika naj bi bil zadolžen in odgovoren nekdo, ki se je dodatno izobrazil do te mere, da deluje v najboljšo zdravstveno korist športnika (trener, kondicijski trener, zdravnik, idr.).
Npr. kondicijski trener je edini, ki lahko prilagodi režim jemanja prehranskih dopolnil kondicijskemu treningu, ki ga sam načrtuje. Hkrati športnika izobrazi kaj, kdaj, kako in zakaj uživa izbrana prehranska dopolnila. Nikomur drugemu ne sme biti dovoljeno vmešavanje v svet »praškov«.
Zagovarjam srednjo pot, zdravo pamet, študij znanstvenih raziskav neodvisnih organizacij in njihovo takojšnjo uporabo, osnovni dvom v farmacevtsko in prehransko industrijo ter v različne svetovalce za zdravo prehrano in po potrebi zavesten pregon, čas za umirjeno pripravo domačih obrokov in uživanje v okusu hrane, domačo gredico zelenjave in domače sadno drevje. Po možnosti nekje v osamljeni gorski vasici.