Hrana lahko neposredno povzroča bolezni srca, raka in avtoimune bolezni. Število obolelih narašča. Število ljudi s prekomerno telesno težo narašča. Število tistih s previsoko vrednostjo holesterola narašča. Število tistih s sladkorno boleznijo tipa 2 narašča. Število ljudi, ki imajo druge zdravstvene težave in se slabo počutijo narašča. Dejstvo je, da ljudje jedo slabo. Dejstvo je, da ljudje verjamejo da vedo, kaj je zdrava hrana. Dejstvo je, da je število tistih ki se zdravo prehranjujejo v praksi majhno.

 Ljudje so zavedeni kaj jesti, kaj je zdravo. Zavedeni s strani pokvarjenih korporacij, ki imajo v mislih, besedah in dejanjih le profit, čim več v čim krajšem času. Bolj kot ste bolni, več kot je rakavih obolenj – boljše je za njih. Medicina in Farmacija. Mlekarska in Mesna industrija. In seveda vsa »JunkFood« industrija. To so trenutno premočni lobiji, ki krojijo bolezni ljudi. In vse se začne z rojstvom. Z mlečno formulo za dojenčka. Nadaljuje v vrtcu in šolah, kjer nas vzgajajo za bolne potrošnike. Vsi ti dobrotniki načrtno (z milijonskimi zneski reklamnih manipulacij) vsiljujejo svoje produkte, pod krinko »družbeno dobrih del«, v različne javne in zasebne sisteme. So uradni sponzorji športnih tekmovanj, kjer reklamirajo burgerje in coca-colo vsem generacijam. In tu se ne ustavijo. Hkrati so neustavljivi donatorji, ki pošiljajo denar (promil od svojega zaslužka) v revne dežele in seveda to »dobrodelnost« oznanjajo na Mcdonald’s-ovih in drugih zvonovih. Po novem donirajo v te dežele kar svoje »zdrave« produkte. In verjemite, ne bodo dovolili izgube monopola. Ko je izbruhnila »maščobna« revolucija z očitnimi izsledki raziskav in se je začelo preganjanje izdelkov, ki vsebujejo preveč maščob, njihov jez ni več zdržal. Denar je začel uhajati. Zato so se morale vse predelovalne industrije spretno prilagoditi spremenjenim zahtevam trga. In so se. Slim fit salamice, pasterizirano mleko s poljubnim deležem maščob (0.5, 1.6, 3.5), puranji fileji z omega 3 maščobnimi kislinami, margarine brez holesterola so le nekateri primeri »zdrave« hrane.

Dejstvo pa je, da je prebivalstvo ZDA, ki šteje okrog 300 milijonov ljudi, bolno:
  • 82% odraslih Američanov ima najmanj en dejavnik tveganja za bolezen srca.
  • 81% Američanov vsak teden zaužije vsaj eno zdravilo.
  • 50% Američanov vzame vsak teden vsaj eno predpisano zdravilo.
  • 65% odraslih Američanov ima prekomerno težo (prehodna stopnja do debelosti).
  • 31% odraslih Američanov je predebelih.
  • Skoraj eden izmed treh mladostnikov v Ameriki (star od 6 do 19 let) ima prekomerno težo ali je v nevarnosti, da jo bo imel.
  • Okrog 105 milijonov Američanov ima nevarno visoke stopnje holesterola (200mg/dl ali več).
  • Okrog 50 milijonov Američanov ima visok krvni tlak.
  • Več kot 63 milijonov Američanov ima bolečine v križu.
  • Več kot 33 milijonov Američanov ima migrene ali pogoste glavobole.
  • 23 milijonov Američanov je imelo 2001 bolezni srca.
  • Najmanj 16 milijonov Američanov ima diabetes.

TABELA 1: Glavni vzroki smrti

VZROKI SMRTI

ŠTEVILO UMRLIH

Bolezni srca

710.760

Rak (maligne neoplazme)

553.091

Medicinska oskrba (napačna zdravila, nepotrebni kiruruški posegi, stranski učinki zdravil, infekcije v bolnišnicah, druge napake)

225.400

Možganska kap (cerebrovaskularne bolezni)

167.661

Kronične bolezni spodnjega dihalnega sistema

122.009

Nesreče

97.900

Diabetes mellitus

69.301

Gripa in pljučnice

65.313

Alzheimerjeva bolezen

49.558

 

Naši otroci v šolah jedo slabo hrano. Hrano, ki redi, predelano in opustošeno hrano. Hrano, ki je prijetna le na okus. Starši, poglejte tedenski jedilnik svojega otroka. Vsak dan bel kruh, meso, mleko in drugi maščobni izdelki.

Če bi bila naša prehrana in prehrana, ki nam jo kažejo tisti iz ministrstva za zdravje skupaj z ‘zvestimi’ prijatelji res dobra, ne bi bilo porasta vseh naštetih bolezni. Ne bi bilo slabega počutja. In vsako leto smo bližje v tabeli predstavljenemu stanju v Ameriki. Medicina živi na račun bolnih ljudi. Prav tako farmacija, ki zagotavlja hitre »rešitve« negativnih posledic našega načina življenja, v obliki tablet in praškov. Medicina, Farmacija, Mlekarska, Mesna industrija in »JunkFood« industrija, »svetujejo« državnim organizacijam, katerih namen je ljudem posredovati aktualna priporočila (ki bi se morala oblikovati na podlagi neodvisnih raziskav) o zdravi prehrani. Ima smisel. Davkoplačevalci torej plačujejo dvojni davek. Prvič plačajo odgovornim organizacijam, da jim te posredujejo priporočila kaj jesti. Potem pa s svojim zdravjem plačujejo davek, zaradi tega kar so pojedli.

Osebno bolj verjamem, da neodvisne raziskave kot je primer Kitajske študije, dajejo pravi odgovor kaj je trenutno znana resnica o zdravi prehrani. Izsledki študije kažejo,  da se lahko s pravilno prehrano prepreči in zdravi bolezni. Zavedam se, da je v poplavi trditev o tem kaj je zdravo, že izobraženim na tem področju težko razbrati kaj je res in kaj ne. Kaj šele tistim, ki kot običajni državljani gledajo oglasna sporočila: alpsko mleko krepi kosti, margarina ima dobre maščobne kisline, meso nas dela močne, kinder je najboljša malica za otroke, obstajajo zdravi bomboni idr. Praktično ni enotnih mnenj o nobeni temi na tem področju. Posledično tudi prehranski ‘strokovnjaki’ ne zagovarjajo podobnega režima prehranjevanja.

Katere so torej smernice zdrave prehrane? Rešitev je polnovredna rastlinska hrana (polnozrnata žita, sadje in zelenjava). Bolezen in prezgodnjo smrt pa predstavljajo živalske beljakovine (mleko in mlečni izdelki, meso in jajca).

Čas je zdaj. Lahko zajezite dokler ni prepozno. Spodaj je napisano bistvo za tiste, ki jim koncentracija branja hitro pade. Še posebej za tiste, ki ne zmorejo brati, če ni slik. Ostali, ki želite več, me kontaktirajte zdaj.

 KITAJSKA ŠTUDIJA (T. Colin Cambell) – povzetek

V začetku sedemdesetih let je predsednik kitajske vlade Chou EnLai, ki je umiral za rakom, sprožil nacionalno raziskavo umrljivosti za dvanajstimi različnimi vrstami raka med 880 milijoni (96%) državljanov. Končen rezultat te raziskave je bil Atlas, ki je pokazal, kje so določene vrste raka pogoste in kje so redke. Atlas je pokazal da je rak geografsko omejen. Glede na to, da je Kitajska genetsko razmeroma enovita, je bilo jasno, da je treba razlike pojasniti s prehranskimi in okoljskimi vplivi. Tako je nastal prvi raziskovalni projekt med Kitajsko in ZDA. Zaradi Atlasa so imeli podatke o stopnjah umrljivosti za približno petdeset različnih vrst bolezni, vključno s posameznimi vrstami raka, boleznimi srca in nalezljivimi boleznimi.

Podatke so zbirali o 367 spremenljivkah in nato vsako spremenljivko primerjali z drugo:

  • Stopnje umrljivosti za približno petdeset različnih vrst bolezni
  • 109 prehranskih, virusnih, hormonskih in drugih indikatorjev v krvi
  • Več kot štiriindvajset urinarnih indikatorjev
  • Skoraj šestintrideset sestavin hrane (hranilne snovi, pesticidi, težke kovine)
  • Vnos več kot šestintrideset hranilnih snovi in živil, merjenih v družinah
  • Šestdeset dejavnikov prehrane in načina življenja, pridobljenih z anketo
  • Sedemnajst geografskih in podnebnih dejavnikov.

Vključili so petinšestdeset okrajev in izvedli krvne teste na 6.500 ljudeh ter izpolnjevali vprašalnike. Jemali so vzorce urina, neposredno merili vse, kar so družine pojedle v treh dneh in analizirali vzorce hrane po vsej državi. Tako je nastalo 8.000 statistično pomembnih povezav med načinom življenja, prehrano in bolezenskimi spremenljivkami. Izvedena je bila študija brez primere glede obsega, kakovosti in edinstvenosti.

TABELA 2: Vnos hranil na Kitajskem in v Ameriki

HRANILO

KITAJSKA

ZDA

Kalorije (kcal/dan)

2641

1989

Skupna maščoba (% kalorij)

14,5

34-38

Vlaknine (g/dan)

33

12

Skupne beljakovine (g/dan)

64

91

Živalske beljakovine (% kalorij)

0,8

10-11

Skupno železo (mg/dan)

34

18

 Avtor je na podlagi raziskav oblikoval 8 NAČEL PREHRANE ZA ZDRAVJE

NAČELO ŠT. 1

 Prehrano predstavlja medsebojno delovanje neštetih hranilnih snovi. Celota je več kot le preprost seštevek delov.

 NAČELO ŠT. 2

 Vitaminski dodatki niso zdravilo za vse bolezni in zagotovilo za zdravje.

 NAČELO ŠT. 3

 V živilih živalskega izvora ni dobesedno niti ene hranilne snovi, ki je ne bi v večjih količinah vsebovala rastlinska živila.

TABELA 3: Sestava hranilnih snovi v živalskih in rastlinskih hranilih (na 500 kalorij energije)

HRANILNA SNOV

RASTLINSKA ŽIVILA*

ŽIVALSKA ŽIVILA**

Holesterol (mg)

137

Maščobe (g)

4

36

Beljakovine (g)

33

34

Beza karoten (µg)

29,919

17

Prehranske vlaknine (g)

31

Vitamin C (mg)

293

4

Folat (µg)

1168

19

Vitamin E (mg ATE)

11

0,5

Železo (mg)

20

2

Magnezij (mg)

548

51

Kalcij (mg)

545

252

*enake količine paradižnika, špinače, limskega fižola in krompirja

**enake količine govejega, svinjskega in piščančjega mesa ter polnomastnega mleka

 NAČELO ŠT. 4

Geni sami po sebi ne odločajo o bolezni. Geni delujejo le, če so sproženi. Prehrana pa igra odločujočo vlogo pri tem, kateri geni, dobri ali slabi, se izrazijo.

NAČELO ŠT. 5

Prehrana lahko bistveno nadzoruje nezaželene učinke škodljivih kemikalij.

NAČELO ŠT. 6

Enaka prehrana, ki bolezni preprečuje v zgodnjem stadiju (pred diagnozo), lahko v poznejšem stadiju (po diagnozi) bolezen tudi ustavi ali celo pozdravi.

NAČELO ŠT. 7

Prehrana, ki je resnično koristna pri eni kronični bolezni, bo izboljšala zdravje pri vseh drugih.

 NAČELO ŠT. 8

Dobra prehrana ustvarja zdravje na vseh področjih našega življenja. Vsi deli so med seboj povezani.

IZSLEDKI KITAJSKE ŠTUDIJE POTRJUJEJE TRENUTNO NEODVISNO SPREJETO MNENJE DA:

JEJTE KATERO KOLI POLNOVREDNO, NERAFINIRANO RASTLINSKO HRANO, KOLIKOR ŽELITE! UPOŠTEVAJTE RAZNOVRSTNOST
SPLOŠNA VRSTA KONKRETNI PRIMERI
SADJE Pomaranča, kivi, jabolka, avokado, borovnice, jagode, maline, robidnice, mango, hruške, lubenica, brusnice, grenivke, breskve
ZELENJAVA
Cvet Brokoli, cvetača (od veliko različnih užitnih cvetov jih v prehrani uporabljamo malo)
Debla in listje Špinača, artičoke, ohrovt, zelena solata (vseh sort), zelje, blitva, zelena, beluši, brstični ohrovt, listi repe, pese, kitajsko zelje, rukola, endivija, bazilika, koriander,peteršilj, rabarbara, morske alge
Koren Krompir (vse sorte), rdeča pesa, korenje, repa, čebula, česen, ingver, por, redkev, rumena koleraba
Stročnice (plodovi rastlin, ki vežejo dušik) Stročji fižol, soja, grah, črni fižol, fižol mungo, beli (cannellini) fižol, pegasti fižol, čičerika, leča
Gobe Šampinjoni v različnih obdobjih rasti, šitake, ostrigarji
Oreščki Orehi, mandlji, makadamijski oreščki, orehi, indijski oreščki, lešniki
POLNOVREDNO ŽITO (v kruhu, testeninah ipd.) Pšenica, riž, proso, rž, oves, ječmen, ajda, amarant, kvinoja, kamut, pira
ZMANJŠATI NA MINIMUM
Rafinirani ogljikovi hidrati Testenine (razen tiste iz polnovredne moke), bel kruh, krekerji, sladkorji in večina peciv in slaščic
Dodana rastlinska olja Koruzno olje, arašidovo olje, oljčno olje
Riba Losos, tuna, polenovka
IZOGIBATI SE
Meso Zrezek, hamburger, svinjska mast
Perutnina Piščanec, puran
Mlečni izdelki Sir, mleko, jogurt
Jajca Jajca in živila z visoko vsebnostjo jajc (npr. majoneza)

Zdaj imamo ogromno dokazov, da je polnovredna rastlinska hrana najboljša:

  • Za SRCE
  • Zoper RAKA
  • Zoper DIABETES in AVTOIMUNE BOLEZNI
  • Za LEDVICE, KOSTI, OČI in MOŽGANE

Kaj boš izbral/a – zdravje ali bolezen?