Ljudje imamo jasno izoblikovana mnenja o določeni temi. Velikokrat tako močna, kot da smo jih sami preizkusili na svoji koži. Pa jih običajno ne. Za hitri preizkus zapisanega, naredite samoanalizo, koliko stvari ste preizkusili in delate redno drugače od trenutka, ko ste postali samostojni. Recimo od 18. leta starosti. Kar zapišite na papir. Bolj zadane možgane. Praviloma ‘varno’ plujemo v svojem zalivu ustaljenih navad in obnašanj. Kar pomislite na način prehranjevanja, gibanja, delovno mesto, medosebne odnose in ostale rituale. Podobna gnezda, kot je bilo naše prvo ob očetu in mami, gradimo naprej. Vztrajamo z gradnjo, tudi če leta trpimo pri tem.
Redkeje se lotimo novih stvari, velikokrat nas že ob sami ideji močno objame stres. Ko pa se vendarle lotimo česa novega, je to običajno zaradi življenja, ki nas prisili v dolge skoke od ustaljenih stezic naše mladosti. Saj ste že slišali primere, ko je resna bolezen povzročila, da se je oboleli ‘vzel v roke’ in se začel prehranjevati drugače ter trenirati. Ali pa, ko je eden izmed partnerjev zapustil drugega in sta oba morala začeti na novo. In dalje, ko je nekdo izgubil delovno mesto in si je moral poiskati novo itd.
V začetku aprila 2017 sem se odločil narediti Eksperiment. Zadal sem si cilj, da se bom v obdobju od aprila do novembra 2017 vozil na ‘delovno mesto’ s kolesom.
V mojem življenju mi je kolo vedno služil le kot način, da pridem hitreje (kot peš) iz točke A do točke B. Kolesarski trening vzdržljivosti mi ni bil nikoli blizu.
Eksperiment ne bi bil nič nenavadnega, če ne bi prenehal s tem vedenjem vse od 18. leta starosti, ko sem naredil izpit za avto. Pri mojem Eksperimentu gre za vsaj štiri psiho-socialne momente:
- Težje se je lotiti nečesa novega (narediti spremembo).
- Težje je iti nazaj h koreninam (od avta h kolesu ali hoji).
- Osebni standard cone udobja (biti neodvisen od vremenskih razmer).
- Ego družbeni preizkus (avto ali kolo).
Vožnja na delovno mesto mi v eno smer vzame 7 minut življenja, nazaj 9 minut. Logično, vsaki dolini sledi klanec. Kar znese približno 100 minut tedensko v 6 dnevih ali vsaj 400 minut v mesecu. Če k temu dodam še opravke po mestu, ki sem jih običajno prej opravljal z avtom, se številka dvigne na vsaj 500 minut v mesecu. Ni kaj, vsaka porabljena kalorija šteje. Se ne bom pritoževal. A se moram že na začetku popraviti. Kar mi na eni strani vzame 500 minut življenja, mi lahko na drugi strani da leta življenja. Vse odvisno, kako blizu si tiste točke, ko se zdravje prelomi v bolezen.
Toda če smo pošteni in prav je, da se dnevno trudimo pošteno živeti, tudi avto vzame čas. V mojem primeru 5 minut v eno smer in 5 minut nazaj. Odvisno od tega ali imajo dijaki kranjske gimnazije konec pouka ali ne. Pri kolesu je čas mojega potovanja dokaj konstanten, ker sem skoraj neodvisen od glavne ceste in avtomobilov. Le bolj agilen moram biti, ko je ljudstvo na ulicah. Torej mi avto vzame vsaj 240 minut življenja. K temu lahko dodam še opravke po mestu, ki mi vzamejo malo več kot s kolesom zaradi iskanja parkirnega mesta, ki ga je potrebno včasih tudi plačati. Kakorkoli že, vožnja z avtom k boljšemu telesnemu zdravju prispeva nič.
Cilji mojega kolesarskega Eksperimenta 2017:
- Pobegniti iz cone udobja in krepiti svoj karakter.
- Spet uživati v kolesarjenju po ulicah kot takrat, ko sem bil otrok.
- Prihraniti pri porabi denarja. Imeti avto je velika investicija, imeti dva avta pri hiši je dvakratna investicija. Na podlagi tega se tudi odločiti ali sta dva avta pri hiši družinska nuja ali le izgovor za cono udobja.
- Preizkusiti nekaj novega.
Seveda, ta Eksperiment je pri meni izvedljiv, ker imam večino obveznosti v Kranju, kjer lahko te dejavnosti izvedem z močjo in vzdržljivostjo mojih nog in trebušne ‘transverzale.’ Za pri-mestni promet je to težje izvedljivo. Se pa da. V tem primeru, je potrebno uporabiti kombinacijo hoje ali kolesa z javnimi transportnimi povezavami. Tudi tu velja pravilo, da vsaka porabljena kalorija šteje.
Ni druge poti, vsak izmed vas bo moral eksperimente prilagoditi svoji situaciji. Ostalo so le izgovori, tudi ta o izgubi časa, ko se vozimo z vlakom ali avtobusom (po tem ko smo parkirali svoje kolo na postaji ali prišli peš), ker nam dnevno vzame n-minut časa več, kot pa če bi šli s svojim avtom. Potrudite se biti pošteni tudi na tem mestu. Na avtobusu ali vlaku lahko bereš, meditiraš, pišeš, kreativno razmišljaš o izboljšavah svojega življenja, si delaš super zapiske, lahko spoznaš svojo bodočo partnerko/partnerja itd. Hkrati moraš delati manj, ker ti ni potrebno investirati v vse stroški vozila.
Tudi če narava vašega dela ne dopušča uporabe lastnega telesa pri spremembi GPS koordinat, obstajajo ostale dnevne situacije (priložnosti), ko lahko opravke narediti peš ali s kolesom. Pomanjkanje gibanja skupaj s škodljivo prehrano, pelje v povečanje telesne teže in bolezni, ki sledijo. Potrebno je najti športno mobilne aktivnosti pri katerih se dobro počutite in jih redno izvajati.
In zapomnite si, naj vas ne odženejo prvi, drugi ali tretji neuspeli poskusi. Vsak eksperiment je potrebno razviti do odličnosti skozi učenje iz izkušenj.
Kaj sem se jaz naučil v moji šoli Eksperimenta?
- Kako se obleči pri temperaturi 0 stopinj in vetru v prsa? Windstopper, kapa in rokavice. Logično.
- Kaj narediti, če te dež opere? Preoblečeš se, logično.
- Kaj narediš, če te ujame toča? Skriješ se, logično.
- Kaj narediš, če imaš premajhen nahrbtnik? Kupiš večjega in bolj uporabnega, logično.
- Kaj narediš, če prenašaš v nahrbtniku prenosni računalnik. Kupiš nepremočljive vrečke za hrano in tekočino. Logično.
Zato pa imam od meseca maja dalje:
- Windstopper
- Odličen nahrbtnik v katerega lahko spravim vsa potrebna dnevna oblačila za delo in trening, vso hrano in tekočino na delovnem mestu, prenosni računalnik z rokovnikom za mobilno pisarno
- Odličen nahrbtnik z nepremočljivo prevleko
- Odlično kolo, letnik 2000 s 3.500 realno prevoženimi kilometri.
Če ne preizkusiš, ne veš. Lastna izkušnja je najmočnejša. Ali si teoretik ali pa človek prakse. Tako preprosto je to.
Želim vam drznost in vztrajnost skozi pesek vašega, še razpoložljivega časa, za izvedbo velikega števila eksperimentov v vašem življenju. Eksperimentirajte, razen z drogami.
Eksperimentirajte s ciljem, da boste naredili vaše življenje in življenje ljudi okrog vas, boljše.
KRsKOLESOM.si (kot je slogan v kranjski občini). Tudi Peš si.
Po končanem Eksperimentu 6.12.2017 in dobri analizi, se bom odločil ali se bom še naprej vozil s kolesom na delovno mesto ali ne. Mogoče pa bom začel z novim Eksperimentom – Peš na delovno mesto 2018. Vzame mi samo 20 minut mojega življenja v eno smer. Na drugi strani pa da…